Spomeniki 2. svetovne vojne

Na območju Debelega rtiča pa izstopajo topovske pozicije – betonski, polkrožno oblikovani topovski podstavki (t. i. odprte topovske baterije), v katerih so bili nameščeni obalni topovi za nadzor morskega prostora in Tržaškega zaliva.

Leta 1943, po kapitulaciji Italije, je območje ankaranskega polotoka prešlo pod nemško upravo kot del operacijske cone Jadransko primorje (OZAK). Zaradi pričakovanj, da bi se zavezniške sile lahko izkrcale v severnem Jadranu, so Nemci začeli intenzivno utrjevati obalo. Pri gradnji obrambnih objektov je sodelovalo tudi lokalno prebivalstvo, pogosto v okviru prisilnega dela.

Čeprav do zavezniškega izkrcanja na tem območju nikoli ni prišlo, so obrambni objekti ostali. Danes predstavljajo zanimiv zgodovinski pečat prostora ter priložnost za obiskovalce, da med sprehodom po Debelem rtiču odkrivajo manj znane zgodbe druge svetovne vojne.