Zgodovina Ankarana: Od kod ime Ankaran?
Ali ste vedeli, da se ime Ankaran pojavlja tudi drugod po Italiji in da je povezano z rimskimi posestmi, samostani in starimi prometnimi potmi? Spoznajte zgodbe in domneve, ki se skrivajo za imenom kraja ob morju.
Širše območje Ankaran je bilo poseljeno že zelo zgodaj. Na to jasno opozarjajo prazgodovinska gradišča oziroma kaštelirji, kot so Kaštelir nad Elerji, Sermin, Tinjan, Škofije nad Dekani, Markovec in drugi, pa tudi številni odkriti rimski naselbinski ostanki, predvsem villae rusticae. Poselitev prostora ni bila naključna, temveč povezana z ugodno lego, bližino morja in pomembnimi prometnimi potmi.
Nad Ankaranom, pri Božičih, so ohranjeni ostanki utrdbe, iz katere naj bi nadzirali promet po rimski cesti via Flavia, ki je povezovala Trst (Tergeste) in Pulj (Pola). Pomembnost tega prometnega koridorja potrjujejo tudi arheološke najdbe iz leta 2002, ko so bili na ankaranskem križišču Bivje (Bivio) odkriti ostanki cestnega tlaka. Cestišče je bilo tlakovano z rečnim prodom in se je nadaljevalo proti Rižani, kjer naj bi bili tudi ostanki rimskega mostu. Izkopavanja na Serminu so prinesla velike količine zgodnjerimskega materiala, kar potrjuje razmeroma zgodnjo in stalno poselitev območja ob izlivu reke Rižane v morje – od prazgodovine dalje.
Na tem zgodovinsko živahnem prostoru se je oblikovalo tudi krajevno ime Ankaran, katerega izvor ni enoznačno pojasnjen. O njem obstaja več domnev. V zadnjem času se najbolj uveljavlja razlaga, ki jo je leta 1886 zapisal A. Tomasich in ime povezuje z opatom benediktinskega samostana, ki naj bi se imenoval Ancarano. Po drugi razlagi, ki jo je leta 1890 navedel C. Combi, pa je Ancarano pogost naziv za rimske posesti, kar bi pomenilo, da se ime nanaša na antično lastniško in prostorsko ureditev.
Razpravo o izvoru imena je leta 1921 dopolnil Giannandrea Gravisi, ki je opozoril, da ime Ancarano ni osamljeno. Naštel je več krajev z enakim ali zelo podobnim imenom: Ancarano v Abrucih pri Teramu, zaselke pri Monte Romanu v okolici Rima, pri Norcii v Umbriji in pri Rivergaru v okolici Piacenze, ter Angarano kot zaselku pri Bassanu. Takšna razširjenost imena kaže, da pri razlagi ni mogoče izhajati zgolj iz lokalnih posebnosti, temveč je treba upoštevati širši kulturni in jezikovni kontekst.
Da se je ime Ankaran uporabljalo za širše območje, potrjujejo tudi zgodovinski viri. Krajevno ime je očitno obsegalo prostor od Sv. Katarine do meje s Škofijami. To poleg Naldinijevega zemljevida jasno izpričuje tudi načrt koprskega arhitekta Petronia o koprskih solinah iz leta 1774, na katerem so poleg Saline di Ancarano označeni tudi Ankaranski hribi (Monti detti Ancarano).
Pri razlagi krajevnih imen jezikoslovci izpostavljajo primerjalno metodo – torej vprašanje, kje in kolikokrat se isto ali podobno ime pojavlja – ter analizo izvora besednega korena. Če predpostavimo rimski izvor imena, se kot najbližji latinski in italijanski koren ponuja beseda ancora, sidro, ki se lahko razume tudi kot zavetišče ali manjše pristanišče. Zanimivo pa je, da v abruškem Ankaranu, kjer geografija ne daje razloga za povezavo s sidrom, izvor imena povezujejo z etruščansko-picensko boginjo Ankario (Ancaria), zaščitnico pred vdori sovražnikov, ki so ji tam posvetili tudi tempelj.
Območje današnjega Ankarana je naravno primerno za privezovanje bark, obenem pa je že od nekdaj povezano z duhovnimi posvetitvami. Čeprav je neposreden prenos kulta boginje Ankarie na skrajni sever Jadrana manj verjeten, novejše arheološke raziskave potrjujejo, da je bilo jadransko območje trgovsko in kulturno močno prepleteno že dolgo pred rimsko prevlado.
Ne glede na različne razlage izvor imena Ankaran v sebi nosi pomen zavetišča in duhovne varnosti – pomen, ki se je skozi stoletja ohranil v prostoru in njegovi identiteti.